Prometnice

Človek uporablja asfaltne zmesi že nekaj tisočletij. Z razvojem asfalterstva so se spreminjale tudi sestave asfaltnih zmesi, ki so danes sposobne prevzeti največje obremenitve. Asfaltno zmes je potrebno obravnavati kot trifazni sistem: trdna komponenta je zmes zrn (kamniti agregat), tekoča komponenta je vezivo (bitumen), plinasta komponenta pa so votline (zrak). Delež posamezne komponente v sestavi asfaltne zmesi je zelo različen. Odvisen je predvsem od namembnosti asfaltne zmesi. Pri presoji deležev pa je potrebno upoštevati značilnosti komponent, ki pogojuje različna razmerja. Sestavo asfaltne zmesi se lahko ugotavlja tako v laboratoriju kot na terenu.

Prisotnost vode v cestnem telesu ima tako pozitivne kot tudi negativne vplive, zato je poznavanje vplivov vode v cestnem telesu nujno potrebno. Pri gradnji je voda nepogrešljiva, saj s primerno vlaţnostjo materialov ustvarjamo pogoje za optimalno vgradnjo in njihovo nadaljnje obnašanje. Nasprotno, pa ima voda tudi veliko zaslug za nastanek poškodb na voziščih, poleg ostalih vplivov kot so: prometne in klimatske obremenitve, lastnosti vgrajenih materialov in podlage.

Pri sanaciji predora Križiški v dolžini 325 m na odseka proge Košana – Gornje Ležeče od km 654+185 do km 656+866 je Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. izdelal projekt betona in izvajal notranjo kontrolo kakovosti betonerskih del. Izvajalec gradbenih del je bil SŽ-ŽGP Ljubljana d.d.. Sanacija je predvidena v dveh fazah. Prva faza je bila sanacija celotnega desnega tira omenjene proge, ki je predmet tega prispevka.

Med najbolj razširjene poškodbe na vozišč
u sodijo razpoke, ki nastanejo zaradi utrujenosti materiala, temperature ali neustrezne podlage. Vgrajena asfaltna zmes naj bi imela lastnosti, ki bi prepreč
evala tovrstne poškodbe. V tem prispevku se bomo osredotoč
ili na razpoke, ki nastanejo v asfaltni plasti pri nizkih temperaturah.

Sestava zmesi zrn v cestogradnji mora zagotavljati homogeno nosilnost vgrajene plasti in po potrebi varnost proti zamrznitvi. Slovenske tehni
čne specifikacije za ceste predpisujejo, da mora delež finih delcev v zmeseh kamnitih zrn za kamnito posteljico in nevezane nosilne plasti ustrezati zahtevam v SIST EN 13242 za kategorijo f5 (do 5 m.-%) na deponiji ali kategorijo f8 (do 8 m.-%) v vgrajenem stanju. Pri vrednotenju kakovosti kamenih agregatov v cestogradnji se pojem glina obravnava za opisovanje tistih drobnih delcev, ki lahko škodljivo vplivajo na obnašanje nevezanih ali vezanih plasti voziš
. Škodljivost aktivnih (nabrekanje) drobnih delcev v kamniti zmesi zrn po SIST EN 13242 mora biti določ
ena na osnovi vrednosti metilen modro (MB), sukcije in ekvivalenta peska (ES).

Pri načrtovanju voziščnih konstrukcij je eno od osnovnih načel omejevanje tvorbe kolesnic. Postopek meritev kolesnic je v praksi relativno enostaven, predvidevanja, kje bodo pa dejansko nastale, pa je zelo zapleten problem.

V ceste so vložena zelo velika finančna sredstva. Zato jih je potrebno ohraniti v stanju, ki bo omogočilo varno, udobno in gospodarno uporabo. Problem, kot je hrup, to onemogoča. Omenjen problem širjenja hrupa med pnevmatiko in vozno površino ne moremo popolnoma preprečiti, lahko pa ga zmanjšamo vendar, če to želimo narediti, je potrebno poznati njihovo vedenje.

V cestogradnji je eden od osnovnih gradnikov, ki se uporabljajo za gradnjo cest, zmes kamnitih zrn. Osnova za določ
itev namena uporabe zmesi kamnitih zrn v vozišč
ni konstrukciji je sestava, ki je sestavljena iz enega ali več
razredov zrn ali zrnavosti ali pa že ima v naravi ustrezno sestavo zrn.

Pri dimenzioniranju voziš
čnih konstrukcij je eno od osnovnih nač
el omejevanje nastanka kolesnic. Postopek meritev nastanka kolesnic je v praksi relativno enostaven, predvidevanja, kje pa dejansko bodo nastale, pa je zelo zapleten problem.