RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA MODELA ZA CELOVITO PRENOVO STAVB

19. september 2025

RAZVOJ IN IMPLEMENTACIJA MODELA ZA CELOVITO PRENOVO STAVB KULTURNE DEDIŠČINE

Na mednarodni konferenci HERITAGE 2025, ki je potekala na Politehniški univerzi v Valencii (UPV) med 10. in 13. septembrom 2025, je bil predstavljen znanstveni prispevek o razvoju in implementaciji modela celovite prenove stavb kulturne dediščine, ki vključuje tudi ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in izboljšanje bivalnega okolja.

Vsi recenzirani prispevki avtorjev iz celega sveta so predstavljeni v konferenčnem zborniku, ki obsega 3. knjige. Dotični prispevek je predstavljen v 3. zvezku z naslovom "Historic Settlements: Conservation, Regeneration and Management", na straneh 1113-1120 ali neposredno na tej POVEZAVI.

Krajša vsebina:

Prenova stavbe (eno-dvo ali večstanovansjka hiša) zahteva celovit in usmerjen pristop vodenja procesa od idejne zasnove in načrtovanja do izvedbe in rabe stavbe po prenovi. Za stavbe kulturne dediščine veljajo pri prenovi posebne zakonitosti, omejitve in dopustni posegi, skladni z varstvenim režimom. Kompleksnost procesa tovrstne prenove terja specialna znanja in kompetence vpletenih deležnikov, predvsem pa je ključno stalno in usklajeno sodelovanje s pristojno spomeniško službo, investitorjem, uporabniki in pri izvedbi tudi z nadzornikom in izvajalci.

Kompleksnost procesa prenove je botrovala razvoju modela, poimenovanega PEP (Projekt celovite (energetske) prenove), z devetimi ključnimi elementi in vodili kakovosti, razvitega v okviru integralnega projekta LIFE IP CARE4CLIMATE ter nadgrajenega v okviru dveh CRP projektov: V5-2358 (DEDIS) in J7-4599. 

Model PEP vključuje podrobnejše korake pri prenovi stavb z vodili kakovosti za oblikovanje projektne naloge, idejne zasnove, pregleda stanja stavbe in razpoložljivost finančnih sredstev investitorja, iskanje najustreznejših rešitev z analizami energijskih in drugih kazalnikov (požarna, potresna in električna varnost ter kakovost bivalnega in grajenega okolja), pregled možnih virov sofinanciranja in nepovratnih finančnih spodbud, preverbo pogojev za prenovo, izdelavo projekta za izvedbo, pripravo pogojev z merili in izvedbo razpisa za izbiro izvajalca in nadzora nad izvedbo ter za kakovost izvedbe prenove z vzpostavitvijo mehanizma zagotavljanja kakovosti, izdelavo načrta upravljanja stavbe po prenovi in poteka monitoringa vsaj še dve leti po prenovi.

Model PEP je bil uspešno implementiran na več stavbah, predstavljen je primer prenove spomeniško zaščitene večstanovanjske stavbe v delavski koloniji iz leta 1922 v Ljubljani z 20 stanovanji. Prenova razgibane stavbe s tremi vhodi in stopnišči, kletjo, pritličjem, nadstropjem in mansardo je potekala v več fazah od oktobra 2022 do septembra 2024. Najprej se je na novo prekrila streha in izvedla hidro zaščita z drenažo kletnih zidov. V zadnji fazi pa se je prenovil ovoj stavbe z izboljšanjem požarne in električne varnosti ter vgradnjo prezračevalnega sistema v stanovanjih. Izvedene so bile meritve mikroklimatskih parametrov pred in po prenovi, rezultati meritev so bili uporabljeni pri diplomski nalogi. Uspešnost prenove se izkazuje v kakovostni izvedbi in predvidenih finančnih sredstvih, predvsem pa v zadovoljstvu uporabnikov, ki so se povezali v trdnejšo skupnost in tudi upravnika stavbe in ostalih sodelujočih. Prenova obravnavane stavbe na naslovu Einspielerjeva 25 v Ljubljani je prejemnica priznanja Šole prenove v letu 2024.