Okoljske lastnosti proizvodov za kazalnike trajnostne gradnje

07. marec 2019

Strokovni posvet

Gradbeni inštitut ZRMK je na sejmu Dom na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v soorganizaciji z Zavodom za gradbeništvo Slovenije in Ministrstvom za okolje in prostor pripravil strokovni posvet o pomenu izkazovanja okoljskih lastnosti gradbenih proizvodov, konkurenčnih prednostih za proizvajalce in povezovanja z nastajajočim sistemom vrednotenja trajnostne gradnje v Sloveniji, ki je potekal 6. marca 2019.

Okoljske lastnosti proizvodov za kazalnike trajnostne gradnje

Posvet je bil izveden kot eden izmed več načrtovanih dogodkov v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, ki se med drugim ukvarja tudi z vzpostavitvijo in implementacijo sistema vrednotenja trajnostne gradnje v Sloveniji. Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE poteka pod koordinacijo Ministrstva za okolje in prostor, pri razvoju meril pa sodelujeta Gradbeni inštitut ZRMK in Zavod za gradbeništvo Slovenije.

Tematika prvega dogodka je bila posvečena vrednotenju trajnostnosti gradbenih proizvodov kot temelja za trajnostno gradnjo. Predstavljeni so bili mehanizmi vrednotenja proizvodov s poudarkom na okoljskih deklaracijah tipa III – EPD (Environmental Product Declaration), dokument, ki daje najbolj transparenten vpogled v okoljske lastnosti gradbenega proizvoda.

Na dogodku smo se dotaknili podporne metodologije vrednotenja življenjskega cikla proizvoda (LCA) in vizije integracije tako pridobljenih informacij v koncept vrednotenja stavb, ki je v razvoju. Predstavitvam na posvetu je sledila okrogla miza s predstavniki podjetji, ki imajo izkušnje s pridobivanjem EPD in s pomenom tovrstnih dokumentov pri trženju proizvodov na različnih trgih.

Na okrogli mizi so sodelovali Robert Smodiš (prvi predsednik in ustanovni član GBC Slovenija), Rajko Bezjak, (Ursa), Matjaž Žnidaršič, (Reflex), Domen Ivanšek (Knauf Insulation) in Boštjan Černe (Trimo). Udeleženci okrogle mize imajo različne izkušnje z EPD. Skupinsko pokrivajo trge severne Evrope, srednje in južne Evrope z različnimi vrstami EPD: specifičen samostojen, specifičen za proizvod, EPD za proizvod, proizveden v specifični slovenski tovarni, vendar po enotni recepturi koncerna ter EPD narejen za skupino proizvajalcev v združenju. Nabor proizvodov pokriva tudi zelo inovativne in dobro uveljavljene proizvode na gradbenem trgu.

Okrogla miza je glede LCA in posledično EPD podala nekaj ugotovitev, ki jih velja upoštevati ob razvoju koncepta kazalnikov trajnostne gradnje za Slovenijo, specifično indikatorjev, ki merijo trajnostnost gradbenih proizvodov:

• EPD je dokument, ki je na okoljsko razviti trgih nujen za ponujanje gradbenih proizvodov. Pri tem je zaznati tudi detajlno branje dokumenta in primerjavo parametrov. Na manj razvitih trgih se investitorji zadovoljijo z obstojem dokumenta, pri čemer je potrebno upoštevati tudi to, da je bilo za EPD v Sloveniji zelo pomembno, da je ta dokument predstavljal orodje pri izpolnjevanju meril pri zelenem javnem naročanju.
• Analize, ki so potrebne za izdelavo LCA zahtevajo precej dela pri proizvajalcu. Pri tem so proizvajalci, ki že sistematično beležijo vplivne parametre proizvodnje v precejšnji izhodiščni prednosti v primerjavi s proizvajalci, ki tega ne počnejo. Slednji morajo namreč najprej vzpostaviti sistem merjenja npr. rabe energije v proizvodnji, s čimer se pridobitev EPD časovno odmakne za pol leta ali več.
• Kompleksnost informacije, ki jo podaja EPD je prevelika, da bi jo obravnavali brez primernih orodij. Še več: dobrodošlo je reducirano podajanje informacij, ki pa mora ostati korektno, kar predstavlja poseben problem.
• Implementacija EPD v prakso v Sloveniji bo nujno potrebovala zakonodajno podporo. V tem kontekstu omizje podpira napore projekta LIFE IP CARE4CLIMATE, da bi s postopno izgradnjo kriterijev trajnostne gradnje in z razvojem zakonodaje tudi spodbudili slovenska podjetja predvsem k izvajanju LCA analiz, s čimer bodo povečevala konkurenčnost in hkrati izboljševala svoj proizvodni proces.

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je sofinanciran iz sredstev LIFE, finančnega instrumenta Evropske unije za Okolje in podnebne ukrepe in iz nacionalnih sredstev iz Sklada za podnebne spremembe.