Upoštevanje in izkušnje pri uporabi Evrokoda 8 v okviru popotresne obnove v Posočju

Posočje sta v zadnjih desetih letih prizadela dva močnejša potresa. Prvi je bil leta 1998, drugi pa leta 2004, ravno v času, ko se je obnova po prvem potresu zaključevala. Na srečo noben od omenjenih potresov ni zahteval človeških žrtev, povzročila pa sta veliko gmotno škodo. Po potresu 1998 se je večina prebivalstva čez noč znašla brez varne strehe nad glavo, zato je bila državna pomoč pri obnovi nujna.

Že prej so potresi zaznamovali to pokrajino, saj sta v letu 1976 dva potresa (6.5. in 11.9.) z epicentrom v bližnji Furlaniji, povzročila veliko škode tudi v Sloveniji. Takrat je bilo poškodovanih 12.000 stavb, od katerih je bilo 4.200 ocenjenih kot začasno neuporabnih. Izkušnje takratne popotresne obnove, predvsem pri obnovi Breginja, so v veliki meri vplivale na izhodišča obnove po potresu 1998.

Takoj po potresih so bile aktivirane sile civilne zaščite in reševanja, ki so opravile začetne aktivnosti reševanja in začasne namestitve dokaj tekoče in utečeno. Na srečo se je zrušilo samo nekaj nenaseljenih stavb, tako da reševanje iz ruševin ni bilo potrebno.

Po potresu leta 1998 je bilo zabeleženih več kot 4.000 poškodovanih objektov, od katerih je bilo več kot 3.000 stanovanjskih. Za bivanje neuporabnih (nevarnih) je bilo zabeleženih približno 500 stavb. Za prebivalce teh objektov je bilo potrebno urediti začasno nastanitev. Po potresu 2004 pa je bilo poškodovanih približno 1.800 objektov, od katerih je bilo 20 ocenjenih kot (začasno) nevarnih za bivanje.

Zaradi obseţnosti prizadetega območja predstavlja obnova zahteven organizacijsko tehnični problem, zato je bila ustanovljena Državna tehnična pisarna, ki deluje na terenu in vodi vse postopke za oškodovance glede obnove objektov. Delovanje pisarne se je ohranilo tudi po potresu 2004, kljub takratnim očitkom v javnosti, saj se je po neodvisni strokovni analizi izkazalo, da je pristop pravilen.