Sestava asfaltnih zmesi s podporo računalniške topografije

Človek uporablja asfaltne zmesi že nekaj tisočletij. Z razvojem asfalterstva so se spreminjale tudi sestave asfaltnih zmesi, ki so danes sposobne prevzeti največje obremenitve. Asfaltno zmes je potrebno obravnavati kot trifazni sistem: trdna komponenta je zmes zrn (kamniti agregat), tekoča komponenta je vezivo (bitumen), plinasta komponenta pa so votline (zrak). Delež posamezne komponente v sestavi asfaltne zmesi je zelo različen. Odvisen je predvsem od namembnosti asfaltne zmesi. Pri presoji deležev pa je potrebno upoštevati značilnosti komponent, ki pogojuje različna razmerja. Sestavo asfaltne zmesi se lahko ugotavlja tako v laboratoriju kot na terenu.

Sestavo asfaltne zmesi lahko natančno določimo v laboratoriju tudi z neporušno metodo, tj. z rentgensko (X-ray) računalniško podprto topografijo (CT). Omenjena metoda je bila preverjena na drenažnem asfaltu, ki ima zaradi porozne sestave dobro drenažno sposobnost in hkrati zmanjšuje hrup kotaljenja vozila. Kljub temu, pa se s časom, sposobnost dreniranja in zmanjševanje hrupa zmanjšuje, ker se v času uporabe nalaga v votline prah in druga umazanija, to pa zmanjšuje vsebnost votlin (poroznost).

Za oceno uporabnosti in trajnosti asfaltnih zmesi je potrebno razumevanje postopkov, ki vodijo do izgube učinkovitosti, zato je bistvenega pomena poznavanje njene sestave.