Uporaba georadarja v geotehniki, geologiji in gradbeništvu ob praktičnih primerih

Georadar (ang. Ground Penetrating Radar – GPR) je sorazmerno mlada geofizikalna metoda, katere začetki segajo v 60. leta prejšnjega stoletja, ko so ga uporabili za določanje debeline polarnega ledu. V zadnjih dvajsetih letih so preiskave z georadarjem doživele velik razcvet, saj so bile dodobra pojasnjene teoretične osnove širjenja georadarskih valov ter posledično razviti dovolj kakovostni sistemi za izvedbo zanesljivih preiskav.

V prispevku opisujemo možnosti aplikacije, prednosti ter slabosti georadarskih preiskav na praktičnih primerih izvedenih v zadnjih letih. Na primerih smo prikazali kakšne so uporabne možnosti georadarskih preiskav v geotehniki (iskanje jam, kavern in večjih razpok predvsem v zakraselih temeljnih tleh), cestogradnji (preiskave vozišča in spodnjega ustroja), pri različnih problemih v geologiji (raziskave tal, določanje debeline ledu) ter v gradbeništvu (iskanje praznin oziroma razpok v hišah (zgodovinski objekti, posledice potresne dejavnosti), ugotavljanje uspešnosti injektiranja razpok, določanje debeline temeljnih plošč, iskanje temeljev in najrazličnejših instalacij).