IEE LCC DATA

IEE LCC DATA: Life-Cycle-Costs in the Planning Process: CONSTRUCTING ENERGY EFFICIENT BUILDINGS BY TAKING RUNNING COSTS INTO ACCOUNT

Graditev energijsko učinkovitih stavb z upoštevanjem vseživljenjskih stroškov stavbe

LCC (Life Cicle Costing) v dobesednem prevodu pomeni cenitev stroškov celotnega življenjskega kroga objekta: od začetne naložbe, obratovanja in vzdrževanja, do obnove in končno odstranitve. Ocena stroškov izgradnje objekta (ki je najpogosteje tudi edina ocena stroškov, ki investitorja zanima) pove namreč premalo. Če se tako npr. odločimo za objekt, katerega izgradnja bo relativno poceni, kar dosežemo s cenejšimi, a tudi z manj kvalitetnimi okni, se nam lahko zgodi, da bomo kasneje v času obratovanja objekta za ogrevanje porabili bistveno več, kot bi sicer. Tako se po celoviti proučitvi naložbe pogosto izkaže, da se začetni višji vložek v boljše materiale in energetsko varčne tehnologije kmalu povrne skozi manjše obratovalne in vzdrževalne stroške.

LCC je torej nujna za pravilno razumevanje dejanskih stroškov nekega objekta, vendar pa se pri tem srečujemo z vrsto težav. V nasprotju z velikim številom držav EU vključno s Slovenijo, kjer LCC ni širše v uporabi, je ponekod tovrstna presoja javnih objektov obvezna (Finska, Norveška) ali vsaj priporočena (Nemčija) ter podprta z ustrezno programsko opremo ter ponudbo svetovalnih podjetij. Da bi se uporaba razširila tudi drugam, bo potrebno poenostaviti dostop do vseh zanjo potrebnih podatkov in na mednarodni ravni poenotiti strukturo podatkov o stroških (ugotovitev predhodnega projekta LCC REFURB).

Na tej ideji je slonel tudi projekt LCC-Data. Glavni cilj projekta je bil oblikovati EU bazo podatkov o življenjskih stroških različnih tipov objektov, in sicer takšno, ki bo prilagojena že obstoječim (nacionalnim, mednarodnim) stroškovnim klasifikacijskim sistemom. V ta namen so bili omenjeni obstoječi sistemi pregledani in medsebojno primerjani, na tej osnovi pa oblikovana skupna baza podatkov, v katero naj bi vnašali zbrane podatke vsi sodelujoči na projektu (Grčija, Norveška, Češka, Avstrija, Nemčija in Slovenija).

Zbrani podatki za določen tip objektov se bodo nato statistično obdelali, na ta način pa se bo pridobil podatek o stroških (kapitalski stroški, stroški upravljanja, obratovalni stroški, vzdrževalni stroški, stroški porabe, stroški čiščenja, servisni stroški) za skupino vseh načrtovanih stavb z enakimi parametri. Na ta način se bodo lahko investitorji (občina) odločali za dolgoročno ugodnejšo varianto pri načrtovanju nove stavbe, tako v ekonomskem smislu kot tudi v pogledu enostavnosti za vzdrževanje, energetske učinkovitosti in okoljske prijaznosti.

Namen projekta

Namen projekta je bil tako:

(1) Pregledati na kakšen način večji lastniki stavb zbirajo podatke o investicijah in kasnejših stroških stavb v uporabi.

(2) Oblikovani enotno strukturo podatkovne baze o stroških stavbe v življenjski dobi.

(3) Napolniti podatkovno bazo s podatki o stroških obratovanja, vzdrževanja in popravil ter drugih dogovorjenih stroških (kolikor je od teh v posamezni državi podatkov na razpolago) za nekaj pilotnih primerov stavb, pri čemer je bila vsaka izmed partnerskih držav zadolžena za zbiranje podatkov o vsaj 10 objektih. Na inštitutu smo se po temeljitem premisleku odločili, da je za sodelovanje v projektu najprimernejša občina, saj je le-ta lastnica večje skupine stavb in je zainteresirana za zmanjševanje vzdrževalnih stroškov in stroškov obratovanja, hkrati pa načrtuje nove objekte, kjer bi že v fazi načrtovanja z LCC analizo lahko izločili neugodne rešitve. Ker sodijo med večje skupine objektov v lasti občine objekti osnovnih šol, smo za 10 pilotnih primerov na projektu izbrali ta tip objektov.

(4) Uporabiti oblikovano in razvito podatkovno bazo na pilotnih primerih »benchmarking-a« stavb (kar pomeni na praktičnih primerih prikazati, kako s pomočjo razvite baze podatkov poteka sam proces ugotavljanja kateri tip stavbe se najbolje obnese s stroškovnega vidika in hkrati ustreza funkcionalnih zahtevam).

(5) Zbrane podatke pripraviti v taki obliki, da bodo primerni vhodni podatki za sicer že razvita programska orodja za LCC.

(6) Vnesti zbrane LCC podatke iz sodelujočih držav v skupno mednarodno bazo, ki izhaja iz norveške programske opreme NBEF za vodenje in statistično obdelavo LCC historičnih podatkov o stavbah, in omogočiti, da bo bodočim upo­rabnikom mednarodne baze LCC stroškov stavb (lastnikom, upravnikom, sodelujočim podjetjem) programska oprema na voljo v slovenskem jeziku (oz. ustreznem nacionalnem jeziku države partnerice). Programska oprema bo v prvi vrsti namenje­na LCC primerjavi stavb različnih tipov na naci­onalni ravni (saj so stavbe zaradi nacionalnih posebnosti v resnici le tako medsebojno primer­ljive), omogočala pa bo tudi širšo (»evropsko«) primerjavo, v kolikor bo ta v interesu uporabnika baze.;

(7) Vsakemu izmed projektnih partnerjev dodeliti pravico do uporabe razvite baze.

(8) Omogočiti enega izmed najpomembnejših vidikov baze, t.j. anonimnost podatkov in vzajemnost med podrobnostjo po­sredovanih podatkov ter dostopnimi analizami.

(9) Svetovati lastniku stavb (občina) pri načrtovanju novogradnje (demonstracijski projekt).

(10) Izmenjavati izkušnje z odborom Evropske komisije, ki pripravlja mednarodni standard na področju LCC beleženja stroškov in LCC analiz.

(11) Promovirati celovit pristop k načrtovanju novogradnje in rezultate demonstracijskega projekta (uporabe obstoječih podatkov o stroških in orodij za analize LCC).

Cilji projekta

Projekt LCC DATA se je uradno sicer zaključil s koncem maja leta 2009, vendar pa delo na obravnavani problematiki še zdaleč ni končano. V osnovi predstavlja projekt (zlasti z na projektu razvito bazo podatkov) zgolj iztočnico za sproženje procesa zbiranja podatkov za različne tipe objektov v Sloveniji in ostalih državah partnericah, ki so se k temu cilju tudi zavezale.

Gradbeni inštitut ZRMK je tako trenutno v fazi dogovarjanja z nekaj večjimi slovenskimi gradbenimi podjetji za sodelovanje pri oživitvi na projektu razvite baze LCC v Sloveniji. Gre za podjetja, ki v tem oziru izkazujejo visoko stopnjo zanimanja. V sodelovanju z njimi so trenutno v teku tudi že prvi precej produktivni poskusi zbiranja podatkov za nekaj večstanovanjskih objektov. Seveda so k so­delovanju in vključitvi v projekt ves čas vabljene tudi druge morebiti zainteresirane organizacije in podjetja, tako v funkciji lastnikov kot upravni­kov nepremičnin.

Na osnovi obdelave zbranih podatkov baze bo vsako leto izdana tudi publikacija z vsemi izračunanimi statističnimi indikatorji, ki bodo uporabnikom omogočale medsebojno primerjavo objektov istih tipov (npr. reden "benchmarking" njihovih stavb oz. primerjava stroškov teh stavb s stroški drugih podobnih objektov, podpora pri prihodnjih investicijah in prenovi...). Dostop do teh statističnih indikatorjev bo organiziran v več stopnjah (in sicer po principu: več podatkov je lastnik nekega objekta pripravljen vnesti v bazo, tem bolj podrobni statistični indikatorji so mu dostopni). Redno (za brezplačen dostop) pa bodo objavljeni osnovni podatki, namenjeni predvsem stimulaciji posodabljanja podatkov s strani lastnikov tistih objektov, za katere so stroški že bili vnešeni za pretekla leta, ter za promocijo pozitivnih koristi baze in stimulacijo novih lastnikov objektov, ki se doslej za sodelovanje v projektu še niso odločili.

Glede na to da bodo LCC analize objektov v prihodnosti postale z zakonom obvezujoč del projektne dokumentacije ob gradnji novega objekta, se pričakuje porast zanimanja za razvito bazo. Pravzaprav je LCC pred kratkim posredno že dobila svoje mesto v Pravilniku o energetski učinkovitosti stavb, in sicer kot orodje za oceno al­ternativnih energetskih sistemov, kot jih zahteva 5. člen EPBD (Evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb). S posodobitvijo te direktive (predvidoma konec 2009) se pričakuje bistveno večja vloga LCC pri načrtovanju energijsko učin­kovite gradnje in tudi neposredna vključitev to­vrstnih analiz v okvire nacionalnih pravilnikov.

Partnerji

  • SINTEF Byggforsk (Norveška)
  • Austrian Energy Agency (Avstrija)
  • Cityplan (Češka)
  • Berlin Energy Agency (Nemčija)
  • The Centre for Renewable Energy Sources (Grčija)
  • Gradbeni inštitut ZRMK (Slovenija)
 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.