Posvet o doseganju skoraj nič-energijskih meril pri večstanovanjskih stavbah po letu 2020

Posvet o doseganju skoraj nič-energijskih meril pri večstanovanjskih stavbah po letu 2020

17. maj 2019

Posvet o doseganju skoraj nič-energijskih meril pri večstanovanjskih stavbah po letu 2020

Strokovnega posveta o večstanovanjskih skoraj nič-energijskih stavbah (sNES), ki je potekal 9. maja v Hotelu Four Points by Sheraton, MONS v Ljubljani, se je udeležilo preko 130 strokovnjakov, vpetih v načrtovanje in gradnjo večstanovanjskih stavb. Posvet sta pripravila Gradbeni inštitut ZRMK in Stanovanjski sklad RS.

Udeležence dogodka je nagovoril arhitekt Aleš Prijon, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je poudaril aktualne izzive pri urejanju področja graditve. Sodelujoče je v imenu organizatorjev dogodka pozdravil tudi direktor Stanovanjskega sklada RS mag. Črtomir Remec in ob tem izpostavil razvojne usmeritve in načrte sklada za gradnjo 800 novih najemnih stanovanj.

Posveta sta se udeležila predstavnik Ministrstva za infrastrukturo mag. Erik Potočar, ki je predstavil vizijo pametnih stavb v obdobju od leta 2020 do leta 2050, kot jo je začrtala evropska politika in zakonodaja, ter arhitekt Saša Galonja, predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, ki je izpostavil pomen celostne oz. vseobsegajoče prenove v odnosu do energetske prenove stavb, kot v našem prostoru prevladuje ta čas.

Na dogodku so poleg organizatorjev dogodka, Gradbenega inštituta ZRMK in Stanovanjskega sklada RS, s prispevki sodelovali tudi predstavniki projektantov sNES večstanovanjskih stavb (Arhitekti-Dobrin), upravnikov (SPL) in podjetij za napredne energetske storitve (GEN- i).

Vsebina posveta je bila zaradi celovitosti obravnave tematike razdeljena v tri dele: na predstavitev problematike gradnje večstanovanjskih sNES, prenove večstanovanjskih sNES ter ukrepov za  povečanje in izboljšanje fonda najemnih stanovanj.

Gradnja večstanovanjskih sNES

V prvem delu je bilo govora o izkušnjah z načrtovanjem in gradnjo zgodnjih večstanovanjskih sNES pri nas in v tujini. Gre torej za stavbe, ki so nastajale sočasno z razvojem nacionalnih meril za sNES in so tako s pridobljenimi izkušnjami lahko vplivale tudi na razvoj same zakonodaje na tem področju. Nekatere možnosti za zniževanje stroškov naložbe v sNES in optimizacijo vseživljenjskih stroškov ter primerjavo sprejemljivih tehničnih rešitev za sNES pri nas in v tujini je na primeru projekta CoNZEBs iz programa H2020  podrobneje predstavila izr. prof. dr. Marjana Šijanec Zavrl. Širši razmah gradnje sNES v prehodnem času ovirata nekoliko višja potrebna investicija v tovrstne stavbe in včasih zadržanost končnih uporabnikov pri odločitvi za bivanje v tehnološko naprednih stavbah.

Anketa o odnosu stanovalcev do sNES, s katero je udeležence seznanil Marko Jaćimović, mag. inž. stavb., je pokazala na pričakovanja uporabnikov in izpostavila njihove dvome ter raven zadovoljstva z bivanjem v visoko energijsko učinkovitih stavbah. Večina stanovalcev v sNES je s svojo odločitvijo glede bivanja v visoko učinkovitih stavbah zadovoljna, a nekatere dileme na strani uporabnikov ostajajo in terjajo jasne strokovne odgovore.

Izkušnje Stanovanjskega sklada RS z izgradnjo in vzdrževanjem sNES je na primeru F3, Zeleni gaj na Brdu v Ljubljani, podala Damjana Varšek, univ. dipl. inž. grad., in izpostavila, da je šlo za kompleksen vzorčni projekt, ki je terjal visoko strokovno usposobljenost projektantov, izvajalcev in vzpostavitev kakovostnega nadzora, ob tem pa tudi visoko raven sprotnega spremljanja kakovosti izvedbe – torej sta bili vzpostavljeni notranja kontrola izvajalca in tudi zunanja kontrola s strani neodvisnega organa.

Posvet je naslovil tudi postavitev meril za sNES, s katero se države pred obvezno gradnjo novih sNES ponovno ukvarjajo, saj kljub dolgoročnim usmeritvam k brezogljičnemu stavbnemu fondu v 2050 ne moremo prezreti ekonomike odločitev, ki jih pričakujemo s posodobitvijo predpisov o energijsko učinkoviti gradnji (PURES), in dostopnosti obnovljivih virov energije.

Arhitekt Miha Dobrin je poudaril ključno vlogo ustreznih metod projektiranja (integralno projektiranje, BIM) in prisotne izzval z vprašanjem: Ali moramo res toliko sredstev vgraditi v »zidove« in »sisteme« in za kakšno ceno lahko zastavljeno dosežemo, ter pozval k premisleku s sloganom »višje, hitreje, modreje« pri uvajanju sNES.

 Prenova večstanovanjskih stavb

Drugi del je bil posvečen skoraj nič-energijski in/ali celoviti prenovi večstanovanjskih stavb. Naslovljene izzive smo pospremili s primerom iz projekta HAPPEN – program H2020 -, v katerem je kot lastnik pilotne stavbe sodeloval tudi Stanovanjski sklad RS. O možnostih uporabe obnovljivih virov energije (OVE) pri novih stavbah in pri prenovi je spregovoril p. prof. dr. Henrik Gjerkeš in poudaril pomembno vlogo toplotnih črpalk ob rastočem deležu OVE v električni energiji in ob novih organizacijsko pravnih rešitvah za izkoriščanje OVE v skupinskih sistemih in na ravni okrožij. O prvem primeru postavitve skupinske samooskrbne PV elektrarne na večstanovanjski stavbi na Jesenicah je govoril Robert Jelenc z GEN-i. Arhitektka Neva Jejčič z Gradbenega inštituta ZRMK je predstavila pomen zagotavljanja kakovosti pri načrtovanju in izvedbi novih sNES in pri sNES prenovi večstanovanjskih stavb. Modele financiranja prenove večstanovanjskih stavb pa je prikazal mag. Miha Berlič z SPL.

Strokovni del je vsebinsko zaokrožil predstavnik Ministrstva za okolje in prostor, arhitekt Saša Galonja, ki je energijski prenovi ob bok postavil izziv »vseobsegajoče prenove«, v okviru katere stavbo prenovimo tako, da bo zadovoljevala varnostna, funkcionalna in druga pričakovanja z vidika vseh bistvenih zahtev - in še več: da bo prenova sledila merilom trajnostne gradnje. Opomnil je še, da gre pri vseobsegajoči prenovi sicer za zahteven, dolgotrajen, drag in kompleksen proces, ki se splača šele na dolgi rok, a da alternative v resnici ni!

 Najemna stanovanja

V tretjem delu sta predstavnici Stanovanjskega sklada RS mag. Mojca Štritof Brus in Vanja Žontar Djordjević predstavili programe in ukrepe za povečanje in izboljšanje najemnega stanovanjskega fonda. Gre za aktualne programe in pozive na področju povečanje in izboljšanja javnega najemnega fonda, v katerih lahko potencialni upravičenci – občine, javni skladi, javni zavodi in drugi – najdejo nove poslovne priložnosti in vire za sofinanciranje svojih projektov za mlade, družine, starejše in druge skupine. Izpostavili sta med drugim za letos spremenjene in upravičencem še bolj dostopne ukrepe:

- program sofinanciranja zagotavljanja javnih najemnih stanovanj v letih 2016 do 2020;

- program sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše v letih 2017 do 2020 in

- javni poziv za nakup stanovanj in zemljišč za gradnjo stanovanj.

Med udeleženci posveta so prevladovali predstavniki občin in stanovanjskih skladov, inšpektorji, upravniki večstanovanjskih stavb, projektanti, arhitekti in inženirji, predstavniki stanovskih združenj IZS, ZAPS in GZS, udeležili pa so se ga tudi predstavniki medijev.

 

Galerija

 
 
 

Koledar novic

 
december 2019
P T S Č P S N
            1
2 3 4 5 6 7 8
9 10 11 12 13 14 15
16 17 18 19 20 21 22
23 24 25 26 27 28 29
30 31          
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.