16. ŠUKLJETOVI DNEVI V ZNAMENJU PLAZOV

16. ŠUKLJETOVI DNEVI V ZNAMENJU PLAZOV

02. februar 2016

ŠUKLJETOVI DNEVI V ZNAMENJU PLAZOV

Slovensko geotehniško društvo ali na kratko SloGeD deluje že od leta 1992 in je stanovsko združenje strokovnjakov, ki se ukvarjajo z mehaniko tal in kamnin, inženirsko geologijo in geotehničnimi konstrukcijami. Poglavitni cilji društva so napredek znanosti in stroke ter prenos znanja, izkušenj in dobrih praks v slovensko geotehniko. V ta namen društvo prireja različne delavnice, posvete, predavanja, izdaja znanstvene in strokovne publikacije ter informira člane o novostih s področja geotehnike.  

16. Šukjetovi dnevi

Med odmevnejše prireditve, ki jih prireja društvo so Šukljetovi dnevi, poimenovani po akademiku prof. dr. Luju Šukljetu, očetu sodobne geotehnike v Sloveniji. Rdeča nit letošnjega dogodka so bili zemeljski plazovi, ki spadajo skupaj s potresi, poplavami in neurji med naravne nesreče. Zaradi njihove razsežnosti ter gospodarske in materialne škode, pa tudi zaradi socialnega vidika spadajo plazovi med najbolj nevarne naravne pojave. 

Med eminentne strokovnjake s področja zemeljskih plazov spada prof. Luciano Picarelli iz Druge Univerze v Neaplju. Prof. Picarelli je član različnih mednarodnih organizacij in dobitnik več mednarodnih priznanj za raziskovalno delo na tem področju. V predavanju z naslovom “Čas in zemeljski plazovi”, ki je bil v angleškem jeziku, je predstavil povezavo med časom (najbolj vpliven in najbolj nedosegljivi faktor) in plazenjem. Plazovi so definirani kot naravna faza v evoluciji Zemljine skorje, določeni z okoljskimi in geološkimi pogoji. Pojasniti jih je mogoče z mehanskimi dejavniki, kamor spadajo napetosti, deformacije, trdnosti zemljin in vpliv časa. S takim pristopom je mogoče nastanek plazov in njihov razvoj dokaj uspešno ponazoriti ter ob tem pridobiti zanesljivejše teorije za napoved začetka ali ublažitev rizika plazenja. S takim razmišljanjem je ponovno v ospredje stopil akademik in profesor Lujo Šuklje kot izjemna osebnost, saj je že pred svojim časom razumel mehanizme samih plazov.

Med domačimi predavatelji sta o svojih izkušnjah v zvezi z aktualno geotehniško problematiko, ki se nanaša na človeški vpliv na okolje, predstavila dr. Tomaž Beguš iz podjetja Geotrias iz Ljubljane in Jasna Smolar s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani.

Dr. Tomaž Beguš je v predavanju z naslovom »Plaz na odlagališču hidrometalurške jalovine Boršt« nazorno predstavil posledice plazenja v rudniku urana Žirovski vrh, ki se je sprožil že davnega leta 1990 po obilnem deževju. Plaz predstavlja le eno desetino jalovine, preostali del pa je matična podlaga – karnijski klastiti. Plaz se že 25 let premika s praktično nespremenjeno hitrostjo, to je 25 mm vsako leto. Prikazani so bili izvedeni ukrepi za dosego stabilizacije, model plazenja in tudi možnosti najhujšega scenarija, ki se lahko dogodi v primeru neugodnih dogodkov kot so vplivi potresov, obilnih padavin, nevzdrževanje objeta. Vsi našteti dejavniki lahko privedejo do razpada odlagališča in s tem do raztrosa hidrometalurške jalovine.

Predavateljica Jasna Smolar je orisala pomembnejše zaključke svojega raziskovalnega dela - »Raziskave in napoved obnašanja sedimentov iz vodnih okolij«.

Med vplive človeških posegov v okolje spadajo sedimenti v vodnih zadrževalnikih in plovnih poteh, pa tudi hidrometalurške (HM) jalovine kot  stranski produkti v kemijsko-metalurških obratih. Sedimente je treba zaradi samega vzdrževanja in obratovalne varnosti redno odstranjevati in kontrolirano skladiščiti v vodah ali na kopnem.

Oba produkta, sedimenti in HM jalovine, sta drobnozrnata in vsebujeta velike količine vode. Njihove lastnosti se lahko le deloma opiše s kazalniki, uporabljeni za opisovanje zemljin: sestava porne vode, prisotna osmotska sukcija, oblika in aktivnost finih zrn. Našteti dejavniki so le eni izmed pomembnejših, ki vplivajo pri sedimentih in MH jalovinah na njihovo sedimentacijo in geološko obnašanje.

Podrobno so bili predstavljeni rezultati terenskih in laboratorijskih preiskav na dveh praktičnih primerih, refula iz Luke Koper in mulj rdeče sadre ter tudi postopki za identifikacijo. Orisane so bile tudi smernice za smotrnejšo izrabo odlagalnega prostora in omejitve rabe sedimentov in MH jalovin na področju nizkih gradenj.

Več informacij je na voljo na spletni strani http://www.sloged.si.

Vloga Gradbenega inštituta ZRMK

Strokovnjaki na Gradbenem inštitutu ZRMK se že dolgo zavedajo problematike v zvezi s plazovi. Zato so že leta 2013 pripravili za lastnike zemljišč in tudi vse ostale zainteresirane informativni letak s priporočili v zvezi s preventivnimi ukrepi ob plazenju tal, kakšni so ukrepi ob ugotovitvi pojava nestabilnosti pobočja in kakšni so nadaljnji ukrepi. Letak je dostopen na www.gi-zrmk.si. Nezadostno ozaveščanje in nepoznavanje nevarnosti pri posegih v prostor s strani lastnikov zemljišč je namreč pereč problem v Sloveniji. Marsikateremu plazenju bi se lahko izognili, če ne bi tako diletantsko posegali v pobočja (prekomerna odstranitev vegetacije, odkopi) ter skrbeli za čiščenje jarkov, odtokov, jaškov in redno pregledovali teren. V namen ozaveščanja so na različnih sejmih pripravljena tudi brezplačna predavanja na to temo.

Ob raznih naravnih nesrečah, v zadnjem času zelo pogostih poplavah in tudi obilnih deževjih, se pojavi hkrati veliko število plazov od najmanjših površinskih poškodb tal pa do velikih težko obvladljivih plazov. Zato se geologi in geotehniki v svoji praksi srečujejo s preiskavami in sanacijami splazitev. Za zagotovitev poenotenja pri pristopu k sanaciji se je dobro obnesla praksa recenziranja poročil in projektov na enem mestu, strokovna predavanja s tega področja pa vsem izboljšajo poznavanje te problematike.

Geotehnična vrvna sidra spadajo med možne ukrepe pri sanaciji plazov. Na Gradbenem inštitutu ZRMK so pred dvema letoma razvili novo geotehnično vrvno sidro CA.TI. – ZRMK z izboljšanimi lastnostmi.  

Zaključek

Za odločitev o sanacijskem ukrepu, ko do splazitve že pride, je zelo pomembno poznati mehanizme splazitev. Splazitev je zelo kompleksen proces in srečevanje strokovnjakov ob predavanjih o novih spoznanjih in izmenjave mnenj so za napredek stroke in reševanje konkretnih problemov izrednega pomena. Redna srečanja kot so Šukljetovi dnevi nedvomno prinašajo nova znanja, ki jih strokovnjaki lahko v dobrobit vseh porabijo pri reševanju strokovnih problemov, ki jih srečujejo v vsakodnevni praksi.

 

Vira:

Arhiv GI ZRMK in SloGeD


 
 
 

Koledar novic

 
junij 2019
P T S Č P S N
          1 2
3 4 5 6 7 8 9
10 11 12 13 14 15 16
17 18 19 20 21 22 23
24 25 26 27 28 29 30
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.